Skoči na glavno vsebino
Pust mastnih ust

Pust mastnih ust

Ohranjanje pustnih šeg in običajev, ki so del slovenske kulturne dediščine, je značilno tudi za vasi Dravskega polja. V kroniki Osnovne šole Starše je v šolskem letu 1957/58 zabeleženo, da so učenci na pustni torek prvič lahko prišli v šolo našemljeni. Od takrat so vsakoletna šolska pustovanja bodisi na pustni torek ali pa na pustni petek, če je pust v času zimskih počitnic.

Ker so se v letošnjem letu v pustem času učenci šolali na daljavo, smo na pustni petek izvedli na daljavo tudi kulturni dan, ki smo mu dali naslov Pust mastnih ust. Učenci so v okviru kulturnega dneva izvajali različne naloge. Pri njihovi pripravi so nam bila v pomoč gradiva, ki jih pripravljajo kustosi pedagogi Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož in so dostopna na spletni strani muzeja. Učenci so si ogledali posnetek predstavitve zbirke pustnih mask ptujskega muzeja, ki ga je posnela slovenska televizija, in se odpravili na virtualni ogled zbirke. S pomočjo slikanice Mali kurent in delovnega zvezka z naslovom Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah so spoznavali pustne like in reševali zastavljene naloge. Po ogledu posnetka muzejske ustvarjalnice z naslovom Obris dlani kot maska so izdelali svojo pustno masko. Ker pravimo za pust, da je mastnih ust, je bila zadnja naloga učencev, da doma pomagajo pri peki pustnih dobrot: krofov, flancatov, mišk … Če ne drugače kot dobri jedci.

Učenci so tako spoznali poleg tradicionalnega kurenta še druge pustne like tega območja. Pri izdelavi pustnih mask so bili zelo ustvarjalni, saj so za oblikovanje uporabili material, ki so ga imela doma na razpolago. Najbolj pa so uživali ob peki pustnih dobrot. S kulturnim dnevom smo prispevali k spoznavanju in ohranjanju pomembnega dela naše kulturne dediščine.

Zahvaljujemo se Pokrajinskemu muzeju Ptuj Ormož, ki nam je v času šolanja na daljavo omogočil prost dostop do njihovih pedagoških gradiv. Seveda pa si vsi želimo, da bi lahko čimprej skupaj obiskali muzej na ptujskem gradu.

V tem tednu, ko so se učenci vrnili v šolo, smo pripravili razstavo fotografij izdelkov, ki so nastali ob kulturnem dnevu.

Podari knjigo prijatelju

Podari knjigo prijatelju

Osnovna šola Starše se je pridružila prednovoletni dobrodelni zbiralni akciji Društva prijateljev mladine z naslovom Podari knjigo prijatelju in podarila nekaj otroških knjig z željo, da otrokom polepšajo praznične dni.

Paketi presenečenja iz šolske knjižnice

Paketi presenečenja iz šolske knjižnice

Ker obisk in izposoja knjig v šolski knjižnici trenutno nista mogoča, smo za učence prvega triletja pripravili »pakete presenečenja«, v katerih so se skrivale različne knjige pravljic in zgodb, pa tudi poučne in knjige za ustvarjanje. Praznično zavitih paketov, opremljenih z imeni otrok, so se učenci zelo razveselili. Ob prebiranju knjig bodo dolgi zimski večeri še prijetnejši.

Življenje zDravo

Življenje zDravo

V okviru projekta DEKD, ki je nosil naslov »Življenje zDravo« so se učenci s strokovnjaki Zavoda za varstvo narave odpravili na naravovarstveni sprehod ob Dravi. S sodelavci Zavoda za gozdove pa so si ogledali poplavni gozd in njegove značilnosti. Poskrbeli so tudi za zDravo življenje in kolesarili po dravski kolesarski poti. Učenci razredne stopnje so peli in plesali ob pesmi Ob bistrem potoku, brali pravljico Mamica Dravica, ki so jo tudi ilustrirali ter se sprehodili ob dravskem obrežju, kjer so se ob starem mlinskem kamnu pogovarjali o mlinarstvu nekoč.

Likovni MEGA natečaj 2019/2020

Likovni MEGA natečaj 2019/2020

V sklopu Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza, ki ga organizira Mestna knjižnica Ljubljana, vsako leto razpišejo likovni natečaj. V lanskem šolskem letu je bila tema natečaja knjižna ilustracija, ki je bila povezana s temo MEGA kviza Vodnik po sledovih besed. Na natečaj je prispelo 84 izdelkov. Komisija se je odločila, da podeli pet nagrad. Med nagrajenimi je bila tudi šestošolka Anika Mlakar, ki je ilustrirala Zares narobe zgodbo.  Komisija je v obrazložitvi zapisala: »Anika je ilustrirala zabavno zgodbo, v kateri si nahod in človek zamenjata vlogi in namesto, da dobi človek nahod, dobi nahod človeka. Domiselno je ilustrirala nahod, ki spominja na velikanski zelen mikrob, ki mu iz nosu namesto smrklja visi človek. Najbolj pa nas je prepričal utrujen izraz nahodovega obraza.«

Iskrene čestitke.

 

Prilagajanje dostopnosti spletišča